Kitajski predsednik Ši Džinping in ameriški predsednik Donald Trump sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi sodelovanja med državama. Ši je poudaril, da je vrnitev Tajvana Kitajski ključnega pomena za povojni mednarodni red.
Venezuelansko ministrstvo za zunanje zadeve je označilo ameriško razglasitev domnevnega kartela Cartel de los Soles, ki naj bi ga vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, za "smešno laž" državnega sekretarja Marca Rubia.
Iran je obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit poveljnik Hezbolaha Hajtam Ali Tabatabaj. Iransko zunanje ministrstvo je napad označilo za strahopetnega in kršitev premirja.
Britanski časnik The Telegraph je objavil, da Evropa pripravlja mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi konkuriral ameriškemu. Načrt vsebuje 24 točk, ki jih bodo evropski predstavniki predlagali ZDA med pogovori v Ženevi. Evropski načrt naj bi bil pripravljen pred ameriškim in naj bi dovoljeval prihod tujih enot v Ukrajino. Ameriški načrt je že sprožil negativne odzive v Kijevu, med voditelji držav članic EU in v javnosti.
Delegacija Hamasa je prispela v Kairo na pogovore o nedavnem zaostrovanju nasilja v Gazi. Namen pogovorov s posredniki iz Egipta, Katarja in ZDA je prehod v drugo fazo mirovnega načrta za Gazo.
Donald Trump je izjavil, da njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini ni njegova zadnja ponudba. Poudaril je, da si želi končanje spopadov "na tak ali drugačen način". Izjava je sledila kritikam njegovega prejšnjega načrta.
Poljski premier Donald Tusk je sabotažo železniške proge med Varšavo in Lublinom, ki se je zgodila v nedeljo, označil za ruski državni terorizem. V nagovoru v parlamentu je Tusk pozval k enotnosti proti poskusom Moskve, da bi zasejala razdor v Evropi, Ukrajini in med Poljaki.
Predsednik vlade Robert Golob bo prihodnji petek na delovnem obisku v Nemčiji, kjer ga bo sprejel nemški kancler Friedrich Merz. Obisk so potrdili tako v uradu nemškega kanclerja kot v Golobovem kabinetu.
Venezuelska generalni državni tožilec je sporočil, da bo letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir in vodja opozicije Maria Corina Machado obravnavana kot ubežnica, če bo decembra odpotovala na Norveško, da bi osebno prevzela nagrado. Slovesnost bo potekala 10. decembra v Oslu.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sprejela resolucijo, v kateri poziva Iran k polnemu sodelovanju. Zahteva dostop do jedrskih objektov, informacije o jedrskem programu ter izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu z resolucijami Varnostnega sveta ZN.
Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bosta morali obe strani v ukrajinskem konfliktu popustiti pri svojih zahtevah za dosego trajnega miru. Izjava prihaja po tem, ko naj bi Ukrajina prejela osnutek mirovnega načrta, ki vključuje odpoved Krimu in nekaterim drugim ozemljem.
Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu povzročil diplomatski spor, ko je izjavil, da si noben od novinarjev, ki so ga spremljali v Braziliji, ne bi želel ostati tam.
Donald Trump je med obiskom savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana v Beli hiši dejal, da ta ni vedel nič o umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Bin Salman je ob tem napovedal obsežne naložbe v ZDA, Washington pa naj bi Rijadu prodal še več orožja.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil pripravljenost na pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, kar je sledilo krepitvi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih in povečanim napetostim med ZDA in Venezuelo. Maduro je prav tako izrazil pripravljenost na pogovor s Trumpom.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil napade skrajnih izraelskih naseljencev na Palestince na zasedenem Zahodnem bregu. Obljubil je osebno ukrepanje proti peščici skrajnežev, ki povzročajo nasilje.
Poljska je ponovno odprla dva mejna prehoda z Belorusijo, ki sta bila več let zaprta. Mejna prehoda Bobrowniki in Kuznica sta bila zaprta zaradi migracijske krize in političnih napetosti z Belorusijo, ki je tesna zaveznica Rusije. Odprtje mejnih prehodov je potrdila poljska mejna policija.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na seji vlade ponovil, da Izrael nasprotuje neodvisni palestinski državi. Izjave več izraelskih ministrov so bile podobne. V Varnostnem svetu ZN bo v ponedeljek predvidoma glasovanje o resoluciji, ki omenja možnost ustanovitve palestinske države.
Velika Britanija napoveduje obsežno prenovo azilne politike, ki bo drastično omejila zaščito za prosilce za azil. Laburistična vlada premierja Keira Starmerja, ki se sooča s pritiski zaradi migracij, je napovedala ukrepe za ukinitev tako imenovanega "zlatega vstopa" v državo.
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je 'nekako' odločen, kaj storiti z Venezuelo, kjer se napetosti stopnjujejo zaradi ameriških operacij proti tihotapcem mamil. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pozval k zadržanosti in se zavzel za mir.
Kitajska je svojim državljanom odsvetovala potovanja na Japonsko zaradi spora, ki je nastal po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem kitajskem napadu na Tajvan. Kitajske letalske družbe ponujajo polno povračilo stroškov za lete na Japonsko.
Slovensko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo provokacijo, ki se je zgodila pred deželnim muzejem v Celovcu. Neznanci so namreč izobesili transparent z nemškim napisom "Umetnost partizanov je umor!". Slovenija je dejanje označila za nesprejemljivo.
Slovenija je leta 2017 ruskim državljanom izdala več kot 12.000 vizumov za večkratni vstop, letos pa le 221. Podatki ministrstva za zunanje in evropske zadeve kažejo, da število izdanih vizumov za Ruse upada od leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Evropska unija je 6. novembra dodatno zaostrila pravila za izdajo schengenskih vizumov ruskim državljanom.
Izraelske oblasti so potrdile, da so od Hamasa preko Rdečega križa prejele truplo talca, zajetega 7. oktobra 2023. Turčija je napovedala kazenski pregon več vodilnih mož Izraela zaradi domnevnih zločinov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel voditelje Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana, Uzbekistana in Turkmenistana. Poudaril je, da prejšnje ameriške administracije niso posvečale dovolj pozornosti tej regiji, medtem ko se on zaveda njenega pomena.
92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.
Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Poudarila sta nujnost pomoči civilistom v Gazi in rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po prejemu kritik iz Bruslja in evropske komisarke Marte Kos glede protievropske retorike napovedal ukrepe. Vučić je obljubil spremembe v odziv na predstavitveno poročilo o širitvi.
Evropska komisarka Marta Kos je predstavila prvo poročilo o napredku držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Med devetimi državami sta Črna gora in Albanija najbolj napredovali v procesu približevanja. Komisija naj bi danes predstavila poročila o napredku držav kandidatk na njihovi poti v EU, Kosova pa čaka 'zaušnica' iz Bruslja. Komisarka Kos je pred objavo ocenila, da je leto 2025 ugodno za širitev unije.
Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru šteti dnevi. Čeprav je Trump izrazil dvom o vojaškem posredovanju ZDA v Venezueli, je poudaril, da ZDA ne skrivajo več cilja zamenjave režima.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je kitajski predsednik Xi Jinping seznanjen z možnimi posledicami, če bi Kitajska napadla Tajvan. Izjava je bila podana v intervjuju za ameriško televizijo CBS News.
V Moldaviji je prisegla nova vlada, ki jo vodi ekonomist in poslovnež Alexander Munteanu. Njena glavna naloga je zaključiti pristopna pogajanja z Evropsko unijo do leta 2028.
Izraelska vojska je sporočila, da trupla, ki jih je palestinsko gibanje Hamas vrnilo Izraelu, ne pripadajo nobenemu od pogrešanih talcev. Obe strani si še naprej izmenjujeta obtožbe o kršitvah prekinitve ognja. Po navedbah palestinskih predstavnikov so danes zabeležili dogodke v palestinski enklavi.
Po poročanju opozicije je bilo v protestih, ki so izbruhnili po sredinih splošnih volitvah v Tanzaniji, ubitih približno 700 ljudi. Zaradi kaotičnih razmer je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) opozorilo Slovence v Tanzaniji na previdnost.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je obiskal Damask, kjer se je srečal z začasnim sirskim predsednikom Ahmedom al Šaro. Pogovarjala sta se o krepitvi sodelovanja med državama. Wadephul je ob obisku napovedal 52,6 milijonov evrov pomoči za Sirijo in Libanon.
Kurdski PKK je napovedal umik vseh svojih sil iz Turčije v severni Irak, s čimer se začenja druga faza mirovnega procesa. Stranka, ki se je maja uradno odpovedala oboroženemu boju, je pozvala Ankaro k zaščiti mirovnega procesa.
Glavne palestinske politične skupine in frakcije, vključno s Hamasom, so se dogovorile, da bo po koncu vojne v Gazi vodenje prevzel neodvisen odbor tehnokratov. Ta dogovor je v skladu z mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Izraelski skrajno desni minister Bezalel Smotrič se je opravičil Savdijcem za izjavo, v kateri jim je dejal, naj še naprej jahajo kamele, medtem ko bo Izrael nadaljeval z razvojem. Izjava je bila podana v kontekstu savdijske podpore palestinski državi.
Madžarski premier Viktor Orban je na shodu v Budimpešti ob obeležitvi protikomunistične vstaje leta 1956 nagovoril svoje podpornike. V svojem govoru je ostro kritiziral Bruselj in Evropsko unijo, obtožujoč ju vojnega hujskaštva. V Budimpešti je potekal tudi opozicijski shod.
Britanski kralj Karel III. se je s kraljico Camillo mudil na zgodovinskem obisku v Vatikanu, kjer se je srečal s papežem Leonom XIV. Monarha sta skupaj molila v Sikstinski kapeli, kar je prvi tak dogodek po 500 letih, odkar se je Anglikanska cerkev ločila od katoliške.
Izraelski poslanci so v predhodnem glasovanju odprli pot za odločanje o predlogu zakona o priključitvi zasedenega Zahodnega brega, kljub nasprotovanju premierja Benjamina Netanjahuja. Gre za prvo od štirih glasovanj, ki so potrebna za dokončno sprejetje zakonodaje. Palestinske oblasti v Ramali in ZDA so bile do glasovanja kritične, saj bi bila priključitev po mednarodnem pravu nezakonita.
Evropski parlament je sprejel resolucijo o Srbiji, v kateri obsoja nadaljevanje politične polarizacije in državne represije. Osrednji razlog za resolucijo je obeležitev enega leta od zrušenja nadstreška v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi. Evroposlanci zahtevajo temeljito preiskavo tragedije ter napotitev misije Evropske unije za ugotavljanje dejstev, da bi ocenili trenutno situacijo v Srbiji.
Podpredsednik ZDA J. D. Vance je prispel v Izrael, kjer si prizadeva zagotoviti spoštovanje prekinitve ognja v Gazi po nedavnem ponovnem izbruhu nasilja. Hamas zatrjuje, da bo premirje kljub napetostim zdržalo in obljublja izročitev preostalih trupel ujetnikov.
Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je za posebnega odposlanca za Irak imenoval podjetnika s konopljo, Marka Savayo. Trump mu pripisuje zasluge za pomoč pri zbiranju glasov na preteklih predsedniških volitvah. Menijo, da bo Savayevo poznavanje iraško-ameriških odnosov in povezave v regiji koristilo interesom Amerike.
Kljub prejšnjim poročilom o prestavitvi srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po besedah tiskovnega predstavnika vlade Zoltana Kovacsa, nadaljuje s pripravami na vrh.
Po večmesečni politični krizi je parlament Republike Srbske v soboto razveljavil ustavno sporne zakone, ki jih je sprejel po februarski obsodbi tedanjega predsednika entitete Milorada Dodika. Poleg tega je bil imenovan začasni predsednik entitete. ZDA so pozdravile poteze Banjaluke, medtem ko se v Sarajevu niso odzvali.
Spodnji dom japonskega parlamenta je Sanai Takaiči iz vrst vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP) imenoval za premierko. Takaiči, oboževalka Margaret Thatcher, je nepričakovano zmagala že v prvem krogu glasovanja.
Kljub Trumpovi izjavi, da premirje v Gazi še velja, je bilo po prekinitvi ognja ubitih najmanj 97 ljudi. Izrael je večkrat napadel Palestince zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Hamasa. V prihodnjih dneh naj bi nekdo blizu ameriškega predsednika odpotoval na Bližnji vzhod. Ameriško-izraelska naveza se sooča s preizkušnjami, saj se je ameriška javnost obrnila proti Izraelu.
Jordanski kralj Abdulah II. se je na povabilo predsednika vlade Roberta Goloba mudil na uradnem obisku v Sloveniji. Srečanje na Brdu pri Kranju je bilo namenjeno pogovorom o dogajanju na Bližnjem vzhodu in nadgradnji dvostranskih odnosov. Monarh se bo pogovarjal tudi z voditelji držav MED9.
Po Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2700 protestov, na katerih so milijoni ljudi izražali nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa. Protesti so potekali pod geslom 'Nočemo kraljev' in so opozarjali na domnevno avtoritarnost Trumpove vlade. Protestniki so se zbrali v številnih mestih, med drugim v New Yorku, Bostonu, Atlanti in Chicagu. Večjih izgredov ali nasilja ni bilo zabeleženih.